koseški bajer
saj sem že omenila, da mi je bilo dolgčas. in ker ljudje nimajo časa zame in ker nimam nobene knjige za brati, po tv-ju je pa samo mehika sem šla ven na zrak. vzela kolo in se peljala do bajerna.
in kaj zagledam tam? želvo, ki se je sončila. tako hecno pozo je imela, glavo visoko in nastavljala se je soncu
prav tako race. niso se motile, vsaka na svojem količku, brez besed. uživanje na soncu
lokvanji so se počasi spravljali k počitku.
ja tudi tole tablo sem našla, ampak sem mogla prehoditi več kot pol jezera, da sem videla to opozorilo.
zgleda tak mirno, spokojno, pa še živali so noter. no vsaj upam, ker res ne vem zakaj bi potem ljudje ribili, če nebi bilo noter rib.
no ko ne bo več teh rdečih ograj, bo prav lepo. sicer bi tudi jaz imela na takem mestu hiško, ob jezeru. edina pomanjkljivost je ta, da so komarji, ki me imajo izredno radi. ja spet sem cela popikana. če boste imeli kaj časa, le pojdite malo okrog, pa še smeti so pospravili in nove klopce naredili 
labodov pa danes ni bilo 
