ljubljanski maraton

ljubljanski maraton, tudi jaz sem bila del tega :D . ponavadi sem se požvižgala nanj. laufanje to ni zame in če vam paše da laufate, vi kar. jaz bežim (laufam) samo ko je fejst dež, da nisem mokra, če me slučajno napade kak pes, drugače pa sem jaz pešec. nekje sem slišala, da vsaj dve leti potrebuješ, da postaneš tekač in vsaj šest, da postaneš maratonc. jaz ne morem biti niti eno niti drugo, že zato ker niti tekaških copat nimam, kaj še vse drugo.

aja in zakaj sem bila del tega, ker se ga je udeležil moj predragi :D . in kaj je bila moja naloga? ga pravočasno zbudit. ja to ni enostavna naloga zame, ki sem pravi zaspanček. ampak naloga mi je uspela, skuhala sem mu špagete za zajtrk in kavico. no kavica je pomojen bolj zame. prav hecno je bilo pogled skozi okno, proti gorenski se je kazalo sonce, na drugi strani pogled proti centru je pa bil meglen. no megla se je razkadila, ko sva šla v mesto oziroma ko sva prišla do garderob. mislim tisti ozki mostiček, bi naj bil za ne vem kolko tisoč ljudi. malo bolj širokega bi mogli naredit.  če si hotel iz enega konca na drugega, je bil to pravi projekt.

v glavnem po oddaji garderobe in raztegovanju in ne vem čem vse, sem ga pustila v startu v prvi startni skupini, ampak on se je prestavo v zadnjo. štartali so po dvajset sekund razmaka. v glavnem na koncu je med prvim in zadnjimi štartajočimi  bilo deset minut.

no saj sem vse poslikala in še ena gospa mi je odstopila plac na betonskem lončku, da sem lažje slikala. seveda slik pa nimam, ker sem fotoaparat dala njemu. po končanem štartu sem pa  šla domov posodo pomivat pa jest. in nisem se nič silila, lepo vse počasi. potem sem pa šla navijat na drenikovo. vam povem, sploh ni lahko slikati teh tekačev. je lažje ploskat in navijat kot pa biti pozoren, kje je zdaj? kako majco ma že? ko pa ma miljon tekačev iste barve :D  bi mogla koga v izvidnico poslat, ki bi me poklical, zdaj gre, zdaj slikaj :D

no ko je bila ta naloga opravljena sem šla pa počasi k metalki in čakala in se orientirala po tekačih, ki so imeli rumeno lasuljo, pa kuharih, pa zdaj bi že počasi mogel priti ….. saj veste in končno ga vidim celega bogega. v cilju sem ga pa zgrešila.   po tej cesti, ki gre pri parlamentu, si mogel tam skoraj pri policijski postaji prek, pa še to si mogel paziti na tekače, da si jih čim manj oviral :D  no mali maraton ali pol maraton ali kak se temu reče je pretekel :D . živ je, žulj ma.

no ker nimam svojih slik, sem eno ukradla iz fbja. heleno žigon. saj jo poznate vsi. to je tetka stara 82 leti, če se ne motim in ta spodnja slika me je prav zabavala, tetki tečeta lepo počasi, se pogovarjata kaj bosta kuhale, ko prideta domov, kakšno je vreme, kake mata rože itd itd  in zadaj za njimi dva mlada fanta, ki se raztegujeta in umirata. zdaj pa ne rečt, da ni zabavna slika :D DDDDD

slika copyright gašper v.

25.10.2010. miks. 3 komentarjev.