….

včasih bi najraje spakirala kufre in šla nekam, kjer me noben ne pozna, kjer ni ničesar, ne interneta, ne telefona… si predstavljate en otoček, peščena plaža, hiška, mir…. sem gledala film jej moli ljubi , tista hiška na baliju bi mi prav prišla, pa kolo, pa sonce. ja to bi bilo zdaj idealno. ne to ljubljansko vreme, ko je nonstop samo dež. in ker je samo dež se meni spi, nonstop mi grejo oči skup. moji možgani so na sleep pa čeprav gledam, nič ne gre noter ven pa tudi ne, vse je na neki točki, katera se mi sploh ne dopade. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa  pri računalniko to enostavno rešiš, resetiraš kompjuter in dela naprej. pri meni to ne gre tak. vsaj tega gumba še nisem našla.

kaj če bi šla z glavo butat ob steno?  nič ne pomaga, tudi liter moje močne kave ne. moje oči grejo kar skup.

in pol je že tema ob  petih. komaj čakam marec.

prosim sonce pokaži se vsaj za pol ure, da se zbudijo tej moji zaspani možgani. prosim prosim

10.11.2010. miks.



Komentiraj...

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !