grmada

moj dragi me je peljal na grmado, da bi me tam skuril, kot čarovnico. ampak na njegovo veliko žalost je pozabil vžigalice. tak da od ognja ni bilo nič. in seveda še okolje je ostalo čisto, brez raznoraznih strupenih emisij :D

grmada a vi vesta kak velik breg (hrib) je to? no že na začetku sem mela probleme in spraševala : a je še daleč? a je še daleč ata smrk? ni več daleč in hodili so še tri dni.

no ker slike ponavadi povedo več kot besede in mene itak bolj slabo razmite, uživajte v mali fotoreportaži.

štartala sva pri tabli dvor

mimo pokopališča, cerkvi in kapelice.

pol pa zagledava tole tablo. mislim, če je to za njih kucel, zame definitivno ni. pot se žačne strmo. grozen breg, po prekmursko.

ampak po sopihanju pa prideš na jaso, kjer se vse sopihanje obrestuje. malo posediš, pomalcaš in se zgrašaš nad bregom, ki ga vidiš pred sabo. ojoj a ta gor moram iti? a mi je bilo tega treba? spodnja slika je meni ena najljubših.

a so na tem kuclju sežigali čarovnice?

no po ravni poti, se je spet pot strmo dvigovala. in sopihanje in mišljenje, kdaj se bo nehalo? a je bilo meni tega treba? zakaj se vedno pustim pregovoriti in grem v te hribe? mislim :zgrožensmajli:

in po krvavem potu prideš na vrh in zagledaš v daljavi kamniško savinske alpe.

ja pa tudi triglav je v daljavi ;) saj vidite tisto belo pikico na desni strani?

in pogled na dolino, kjer se že megli.

no še dokaz, da sva res bila na grmadi in da nisva tega narisala na en kamen spodaj.

še zgoraj kažipot, ki kaže kje je kak vrh gore. seveda si spet ničesar nisem zapomnila. bo treba vse prehodit.

tak pa zgleda, ta kažipot. ja seveda slikano proti soncu. jaz sem mahnjena na take slike na blef, ki ponavadi praf lepo ven izpadejo.

no še zadnji pogled proti triglavu. saj ga vidite ne? mogoče pa enkrat, ko me bo več v hlačah in ko si nabavin planinske čevlje, me mogoče tudi to skalovje vidi. mogoče, enkrat.

in pol hitro dol. ampak ker sva štartala prepozno, naju je ujel mrak. v mraku pa ni fajn hodit, vam povem iz prve roke.

no živa in zdrava sem prišla gor in dol. sicer ne v eni uri pedeset ampak dve uri in pa petnajst, s tem da sva še imela postanek.

a kak je bilo z muskelfibrom? med lopaticami me je bolelo, mogoče sem pa imela palice previsoko naštelane, aja pa ostale mišice še tudi imam, niso izginile bogvekam ;) .

a če še grem kam? no mogoče se pa spet pustim pregučati.

aja saj res, če pa ma kdo kako idejo keri kucelj se še splača pogledat, pa kar na plano z besedo ;)

27.01.2011. miks. 2 komentarjev.