selitev

helenca se je preselila. sicer sem še vedno šiškarca. moje življenje je sedaj bolj umirjeno, noben mi več ne krade hrane, posode in še kaj drugega.  živela  sem že z mnogimi cimri in cimrami, pa mi do zdaj še noben ni vzel ničesar, za kar  nebi vpraša, če lahko. očitno sem že prestara oziroma  ta mladina samo jemlje in jih ne briga čigavo je. si predstavljate, da zvečer ob devetih si hočete skuhati testenine s tunof in ste prepričani, da imate vse sestavine saj ste jih en dan prej kupili. pol pa, ko date vodo na štedilnik in ko operete ponvo, ki je bajdevej vaša in jo eni ne pomijejo za sabo, da sploh ne govorim kako z njo delajo, lepo narežete čebulo hočete vzeti tuno in kislo smetano, ampak nikjer tega ni, da ne omenim, da pol špagetov manjka. aaaaaaaaaa, ko bi se drl in jih pretepel. pa ne, da bi kdo rekel: ej stara vzel sem ti. ne, ko pizdiš v kuhinji se potuhnejo. pizdeki eni.
da o kajenju in dretju ob nenormalnih urah sploh ne govorim. in pa o ključih in zaklepanjih. če eni nimajo vrednih stvari, še ne pomeni, da jih mi drugi nimamo.
eh ne bom več razmišljala o debilčkih, ker me samo v slabo voljo spravljajo.
kje živim zdaj? z dragim sva se preselila skup. to dvojino še morem malo vadit, ne gre mi še dobro iz jezika. moje stvari so skoraj pospravljene, on se bolj počasi seli :D . jaz imam miljon stvari, pa vse rabim, nobene ne morem vrči v smeti ali pa dati vstran. nekaj stvari nama še manjka. brez interneta sem celo tri dni preživela, na srečo sem imela delo s selitvijo, pa s pucanjem omar in zlaganjem itd itd.  si zamislite, da v tem bloku noben nima odprtega omrežja.

uspelo mi je narediti prvi 7 deci kislega mleka. okus je tak kot se ga spomnim od doma, ko smo imeli še krave in tega je že zelo dolgo. bom še kupila mleko iz mlekomata in še kaj drugega naredila. drugače mi je pa uspelo vrči prvič avtomat ven. ful hecno, luči niso delala vtičnice pa. no upam, da se to ne bo ponovilo, povrh tega pa ne vem kaj sploh sem naredila, da je do tega prišlo.

opazila sem, da sem ful popularna, še bolj kot prej, ko sem kaj napisala.:D

29.05.2012. miks.



6 odgovorov v “selitev”

  1. prim. Brinkmann pravi:

    draga helenca,

    tvoj problem je res eden težjih, a nikar ne obupaj, saj je rešljiv! zapomni si dobro: nasilje je vedno rešitev. ko boš zopet v dvomu ali stiski, se vedno spomni tega pravila. izberi si najvišjega/o in najmočnejšega/o med lopovi kradljivskimi, ga zbij na tla in dobro obrcaj. boš videla: nihče se več nikoli ne bo dotaknil tvoje tune!

    in če morda misliš, da se je problem rešil kar sam od sebe, samo zato, ker si se preselila skupaj s partnerjem, se seveda motiš. bliža se neko svetovno ali kakšno prvenstvo v nečem in šele takrat ga boš lahko dodobra spoznala. ko je na televiziji šport in pivo v hladilniku, so vsi dedci isti! a nikar ne obupaj – gornje pravilo vedno velja in je uporabno tudi v najbolj kritičnih trenutkih.

    veliko sreče ti želim,

    prim. Brinkmann

  2. helencahelenca pravi:

    prim. Brinkmann: saj nisem nobenega udarila ali kaj koli drugega naredila, nergam pa vseeno lahko. ko ti vse po spisku zmanjkuje, ni tu samo tuna, verjemi, da ne moreš biti tiho in ne, tega se ne da tolerirat.
    aja glede tekem, pa je tv bolj majhen in ni tak užitek kot na kakem velikem tv platnu.
    ko bodo nastali pa problemi, jih bomo pa takrat reševali ;) . če ne bo šlo drugače pa z lopato :D .
    hvala enako želim nazaj

  3. Techka pravi:

    Oooo, kdo se spet oglaša. Končno! Te že dolgo ni bilo. Lepo, da si spet nazaj!

    Ena mojih cimr je tudi bila bolj hecna. Preden sem šla v petek domov, sem si kupila sladkor (pa še par drugih zadev), ko sem v ponedeljek prišla, ga pa ni bilo več. Sta bila s fantom prehlajena in sta cel vikend pila čaje. Ja, ok. Ampak potem tudi v torek še ni bilo sladkorja, niti v sredo. Pa bi nekako pričakovala, če sta čez vikend porabila celo kilo cukra, da bosta tudi kupila novo. No, ampak tako sem samo jaz mislila. In potem sem šla v trgovino, kupila zopet sladkor, vzela 2 lončka, napisala na enega njeno ime, ter ji nasula pol sladkorja, ostalo sem dala v posodo, kjer sem že prej imela sladkor. In potem, ko sva bili obe spet doma, me je napadla, da če mi kaj ni všeč, naj ji to povem, ne pa da take neumnosti počnem. Pa še marsikaj drugega je bilo izrečenega, tako da se je potem s tem najin odnos res ohladil. Sam, men se še danes njeno početje zdi neumno, ne moje. :-) Sto ljudi, sto čudi…

    To, da z dragim zdaj skupaj živita, bo pa super. Ko sva se midva preselila skupaj, sva se še bolj povezala. Verjamem, da bo pri vama enako.

  4. Techka pravi:

    Nekej šteka ta tvoja stran… Najprej ni nič, pogledam čez par minut, pa kar dva komentarja…Najbolje da enega zbrišeš (glede na to, da sta skoraj enaka) in se opravičujem za smetenje.

  5. helencahelenca pravi:

    jaja ta moj blog že kar nekaj časa štrajka, pol napiše, da je komentar podvojen ali pa te samo ven vrže. morem povedat, da življenje v dvoje je zaenkrat super in končno mi je uspelo skoraj vse pospraviti in dati na svoje mesto ;) .

  6. osebni stečaj pravi:

    Ja no pa pejdi !

Komentiraj...

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !